Search

Kakšen načrt ima naša duša?

Updated: Mar 30, 2021

V enem izmed svojih podcastov sem govorila o knjigi Načrt duše od Roberta Schwartza in brala sem jo točno po prejšnji knjigi z naslovom Zavedanje. To je bilo fantastično zaporedje knjig, naključij seveda ni, vse je z namenom in se je točno tako kot mora biti. Naš fokus določa kdaj nam vesolje pripelje stvari in dogodke na pot.


Tudi naša duša ima načrt po kakšno izkušnjo je prišla na svet. Moram priznati, da sem po tej knjigi nehala obsojati druge in sebe. Začela sem drugače gledati na našo vlogo v tem svetu. Še bolj sem si potrdila dejstvo, da mi nismo prišli na ta svet, da bi samo hodili v šolo, poiskali službo, imeli družino, otroke in cikel se potem ponovi na otrocih. Vedno bolj sem se začela upirati temu dejstvu, ker čutim, da je to vse kar ljudje vidijo. Sam to krog je normalen in sprejemljiv za družbo. Da ne bo pomote, da način življenja je čisto ok, če ti tako ustreza. Ampak svet ponuja veliko več. Ponuja to, da lahko delaš stvari za denar, ki te veselijo in nisi primoran biti v službi, ker moraš plačati položnice. Lahko jih plačaš tudi s takim delom, ki te veseli. Lahko se ločiš, če ti ni ok v zvezi. Hvala bogu nimamo zakona, ki bi nas priklenil samo na eno osebo v življenju, samo zato, ker se bojiš ločiti ali iti narazen. In po navadi se bojimo zaradi tega, ker je pomembno kaj bodo drugi rekli, ker se bojiš razočarat starše, ker so bojiš da ne boš imel dobre slike sebe v družbi itd. Upam, da razumeš, da ti ni treba imeti otroka, če ga ne želiš, sploh se mi zdi narobe, da se rojevajo otroci, ker okolica to pričakuje. In ni ok, da se ima otroke, ker nevesta kaj bi drugega počela s partnerjem v življenju. Vzgoja otrok ni edino, kar lahko delaš v življenju. In veliko žensk si želi imeti otrok, ker bi rade bile ljubljene, namesto, da bi one dale otroku ljubezen in tako zopet naredimo ponavljajoč vzorec novim generacijam. Esther Hicks je na eni delavnici rekla, da je na svetu ogromno otrok in ljudi, ki jih imamo lahko radi in ji damo ljubezen. Zakaj si želiš ravno lastnega otroka? Zato, ker si večina ljudi želi lastiti otroke, ker s tem imajo občutek, da so nekaj dosegli v življenju. In pol čudno gledajo tiste, ki jih nimajo. In potem tisti, ki imajo dva gledajo čudno tiste, ki imajo enega in tako naprej v začaran krog.


V to, da ima naša duša načrt sem verjela še predno sem prebrala to knjigo. Se pravi, predno smo se rodili smo kot duša pripravili skupaj s svojimi vodniki in drugimi dušami, ki so del naše poti v tem življenju, načrt kako bomo uspeli na tej poti, ki smo si jo zadali v tem življenju. Se pravi gre za dogovore. Na ta način je obdobje enega življenja na zemlji zgolj ena od seminarskih nalog, ki si jih mi kot duša sami izberemo čez kakšno preizkušnjo bomo šli. In ko se mi vrnemo kot duša, se nam dejansko zdi kot da smo šli samo na kratko pot do trgovine. Ker dejansko je eno dušno leto, če lahko temu rečemo, da si loh predstavljate, celo naše življenje na zemlji. A si predstavljate sploh kok smo mi večni in veličastni. Neznamo si tega predstavljati, ker smo izumili čas in zato vse merimo s tem, dejansko pa časa sploh ni. Ampak ne bom šla tok daleč.


Skratka vaše težke situacije so samo vaše preizkušnje. Če boš to vzela kot dobro, kot svojo rast, boš seveda šla navzgor, ker tam se skrivajo naše največje poti in rasti. Sicer pa imaš še vedno čas iti navzgor, če se še nisi premaknila pa veš da bi se morala.

Ena najbolj pogostih zaključkov iz teh hipnoterapij od različni oseb iz navedene knjige je, da je najbolj pomembno kako živimo in kakšen je naš odnos do drugih ljudi. In da dejansko vejo zakaj so prišli na svet in kam grejo po smrti. Večino pa je strah smrti, kar je popolnoma nepotrebno. Mi smo tam večni, tukaj smo začasno. Moram pa poudariti, da so terapije delali na ljudeh različnih ver in prepričanj. In vsi so rekli, da pekel ne obstaja, če koga potolažim s tem. Pekel nastane samo za tiste, ki ne želijo v duhovni svet, ker na zemlji niso vsega dokončale oziroma so pustile nerešene zadeve. Zato je meni npr. pomembno kako živim vsak dan. Kako je nepomembno zadrževati jezo do onemoglosti, ker nikoli ne veš kaj ti prinese jutrišnji dan. Tukaj na zemlji nismo večni, zato pa imamo vsakdanje interakcije z ljudmi in mi izbiramo, kako se bomo obnašali vsak dan in kakšen odnose bomo imeli, tako do sebe kot do drugih. Zanimivo mi je bilo prebrati, da tisti, ki npr. naredijo samomor v prejšnjem življenju, to izjemno obžalujejo potem v trenutnem življenju. Predvidevam, da je enako tudi s tistimi, ki drugim vzamejo življenje. Ko se vrnemo v duhovni svet nas tam pričakajo duše, ki so tudi že odšle a jih poznamo iz svojega trenutnega življenja, zato da je prehod lažji in čim manj travmatičen. Nato se srečamo s svojo dušo vodnico, ki nas odpelje do sveta starešin, kjer se naredi pregled življenja iz katerega prihaja ter se preveri ali si se pravilno odločal, naučil, izbiral, itd. Po tem gre tvoja celotna dušna skupina in vodnica do ko neke vrste knjižnice, ki jim duše rečejo akašijski zapis, kjer so zapisi vseh misli, besed, dejanj iz vseh življenj posameznika ter se naštudirajo možnosti na razvoj naprej.


Kar se je meni najbolj vtisnilo iz te knjige je bilo to, da vse naše v narekovajih slabe izkušnje oz. slabi odnosi z določenimi ljudmi, so vse z namenom, da bi mi rasli. Se pravi odnosi, ki jih imamo s starši niso vedno bajni, sploh recimo ko še nisi skreirana osebnost. Odnosi s partnerji, tudi otroci nas ogromno učijo. Mislim, da sem v eni podcast epizodi razlagala, da so naši partnerji, šefi in starši naša največja ogledala, zato bodi pozorna na to kakšne odnose imaš z njimi in kaj te učijo, kakšna ogledala ti nastavljajo. Sama res verjamem, da so določeni odnosi z namenom naše rasti in tudi, ko se obrnem nazaj vidim, kaj sem pri določeni interakciji z določeno osebno potem naučila. In še dons sem zelo hvaležna za vse lekcije, ker sicer danes ne bi bila to, kar sem. In upam, da boš tudi ti ozavestila, da ljudje pridejo in grejo, ti pa si tukaj zato da rasteš in se razvijaš. Tukaj si zaradi sebe, ne zaradi drugih. Oz. prioritetno si zaradi sebe in svoje rasti, potem se ostali. Saj veš, če si ti ok, imaš zvezo s partnerjem v redu, odnose s starši, odnose z otroci, sodelavci, šefi,… a ni logično, da najprej začneš pri sebi.


Obstajajo tudi težki primeri kot npr. ko mama zgubi otroka, nekdo se rodi invaliden ali postane invaliden, piše tudi kako so otroci z Downowim sindromom največji učitelji brezpogojne ljubezni. In pokaže situacijo tega, ki ima bolezen in staršev, ki skrbijo zanj. Noro kaj je v resnici v ozadju. Kar nekaj takih primerov je, ki ti res dajo misliti. Knjiga je definitivno vredna branja.



Ne pozabi, da smo bili ustvarjeni celostni in popolni. Okolica nas je naučila drugače. Vredna si in dovolj dobra si bila že z rojstvom. Nikoli ne pozabi tega, nikoli!


33 views0 comments